M foto

M foto

M foto

M foto

M foto

M foto

M foto

M foto

četrtek, 24. oktober 2013

SELF-PORTRAITS foto

PREGANJANJE DOLGČASA...

KILLING TIME....


torek, 15. oktober 2013

NATURE

Po dolgem času spet malo v naravo in sprobat kej novga...

After a long time back in nature and doing something new...






























sreda, 2. oktober 2013

KR TKO MAL PO VINOGRDU










BOHINJ in KORITA MOSTNICE

Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezersko skledo (Bohinjsko jezero). K Bohinju prištevamo še nekaj višje ležečih naselij, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt. Bohinj leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Tako pa je Bohinj opisal dr. Julius Kugy v svojem delu Julijske Alpe v podobi: »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.«











Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve s rani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko (Sava). Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški izvir Govic.

Leži v osrčju Triglavskega narodnega parka in velja za slovensko naravno znamenitost.


Hudičev most je ljudska legenda. Zapisala jo je Marija Cvetek po pripovedovanju Frančiške Žagar leta 1989. Skupaj z drugimi bohinjskimi pravljicami jo je izdala leta 1993 v zbirki Naš voča so včas zapodval: bohinjske pravljojce.


Mostnica je gorski potok, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica, južnega pobočja Tosca (2275 m) in planin nad Staro Fužino. Približno sto metrov za izvirom, na koncu doline Voje, padajo preko apnenčaste stene trije Mostniški slapovi. Srednji, imenovan Slap Voje ali Slap Mostnice (773 mnm) je visok okrog 20 m in pada v tolmun, iz katerega voda odteka v manjšem, 5 m visokem slapu, imenovanem Konjski rep. Prvi slap je tudi visok 5 m in se nahaja tik nad srednjim; vsi so s svojim padcem izoblikovali globoke tolmune. Nad slapovi Mostnice je še nekaj manjših skočnikov in drsni slap v višini 15 m, ki teče po mahovnatem terenu.

Mostnica ima tri stalne pritoke, na levem potok Kropa, na desnem bregu pa potoka Suha in Snedčica; vsi imajo tudi slap. Mostnici se v vasi Stara Fužina pridruži potok Ribnica, po kilometru skupnega toka se v Ribčevem Lazu izlivata vSavo Bohinjko.

Spodnji del potoka, od jezu v Stari Fužini do izliva Ribnice v Savo Bohinjko, predstavlja 3. ribolovni revir Ribiške družine Bohinj. V njej je moč loviti salmonide: potočno postrv, šarenko in lipana.

Korita Mostnice se nahajajo v alpski dolini Voje, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera, blizu naselja Stara Fužina. Korita Mostnice so približno dva kilometra dolga soteska, ki jo je izdolbel potok Mostnica. Korita so na nekaterih predelih zelo ozka, samo en meter, najbolj globoka pa so pri Hudičevem mostu in to kar 20 metrov. Hudičev most je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji dovoz oglja in železove rude iz bližnjih hribov. Most iz klesanega kamna je izredno gradbeno delo, saj je bil zgrajen v enem loku nad prepadno sotesko potoka Mostnice. Največja zanimivost korit je skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka in razni mostovi, ki jih prečkamo. Za ogled korit Mostnice je potrebno v poletnem času plačati vstopnino. Peš pot gre po obeh straneh korit, tako da lahko napravimo krožno pot.











»Slonček«, kiparstvo narave v koritih Mostnice