GRADIČEK pri KRKI - OBČINA IVANČNA GORICA
DVOR
Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofije Turjaški.
KRŠKA JAMA
Reka Krka izvira v Krški jami na nadmorski višini 268 m, izliva pa se v Savo pri Brežicah. Do izvira pridemo po prijetnem sprehodu skozi vas Gradiček. Kraški izvir je pod skalno pečino, v kateri se nahaja vhod v izvirno Krško jamo. Ogled jame je mogoč le s turističnim vodičem, ki vas sprejme pred vhodom v jamo.
Krška jama je dolga dobrih 200 m in široka do 30 m. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Sifon pripelje po 210 metrih v prostorno, 60 metrov dolgo končno jamo. Skupna dolžina raziskanih rovov znaša 490 metrov. Je vodoravna jama, iz katere bruha podzemna voda le ob povodnji. Tla prekrivajo veliki balvani in grušč, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. V jami je stalna prebivalka človeška ribica.Glavni vhod so leta 1937 na široko odprli, da bi s tem omogočili hitrejši odtok podzemne vode in razrešili problem poplav na Radenskem polju.
Reka Krka je najdaljša in povsem slovenska reka. Ima 94 km površinskega toka. Ima dežno-snežni režim z najvišjo vodo v jeseni in najnižjo poleti. Njeno porečje obsega 2284 km2. Krka je naša edina lehnjakotvorna reka.
IZVIR POLTARICE
Nad vasico Gradiček se nahaja tudi jama Poltarica, soseda Krške jame, ki je bila odkrita leta 2003. Jama je tik nad izvirom Poltarice, prvega pritoka reke Krke. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Jama ni turistično urejena, si jo pa lahko ogledate v spremstvu jamarjev in v soju karbidovk.
ŽUŽEMBERK
Žužemberk je manjše mesto v Suhi Krajini v Sloveniji. Predstavlja središče Suhe Krajine. Največja znamenitost v mestu je grad Žužemberk, ki je trenutno v postopku obnove.
GRAD ŽUŽEMBERK
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajin. Stoji na terasi nad reko Krko in predstavlja tudi središče naselja. Prvič je bil grad omenjen leta 1295. V 16. stoletju je bil utrjen v trdnjavo, ki je imela sedem obrambnih stolpov. Cesar Ferdinand ga je leta 1538 prodal prodal Auerspergom, ki so ga imeli v lasti do konca 2. svetovne vojne. Takrat je bil grad s trgom močno poškodovan.
DVOR
Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofije Turjaški.
SLAPOVI KRKE
V Dvoru na Krki se nahajajo izredno lepi lehnjakovi pragovi in slapišča, pri čemer so tisti nad mostičem (1 do 2 metra) precej nižji od tistih pod mostičem (4 do 5 metrov), toda oboje si velja ogledati zaradi prav posebne razgibanosti. V Dvoru najdemo šše ostanke železarne. Kmalu po Dvoru tok reke postane počasnejši in lehnjakovih tvorb in slapišč ni več toliko.
Ob lehnjakovih pragovih so v preteklosti zgradili mnoge vodne mline in žage, v Žužemberku pa je deloval tudi eden izmed najstarejših papirnih mlinov na Slovenskem. Reka Krka je ena ''najbogatejših'' rek z ribami, v preteklosti pa so v njej plavali daleč naokoli znani krški raki. Reka je danes znana po vodnih športih in privlačna za številne ribiče.
SOTESKA
Soteska je naselje v slovenski občini Dolenjske Toplice. Soteska se nahaja v pokrajini Dolenjska in statistični regiji jugovzhodne Slovenije.
DVOREC SOTESKA (z hudičivem turnom)
V 16. st. je bil na ravnici ob Krki pozidan predhodnik dvorca Soteska. Tlorisno zasnovo gradiča, ki ga je v prvem desetletju 17. st. skiciral Janez Klobučarič, lahko slutimo v jugozahodnem delu razvalin baročnega dvorca.
Zasnovan je bil kot pravokotnik, katerega notranje dvorišče so obdajali štirje enonadstropni trakti z arkadami v obeh nadstropjih. Trdnost grajske stavbe so poudarjali štirje vogalni stolpi in vhodni stolp z grboma Gallenbergov in Schrottenbachov ter napisno ploščo z letnico 1675 nad vhodnim portalom. Dvorec so odlikovali
bogato poslikani prostori iz konca 17. st., pripisani slikarju Almanachu.
Gallenbergi so bili lastniki gospostva Soteska do 1733, ko so ga prodali grofom Auerspergom. Leta 1743 so gospostvo kupili grofje Lichtenbergi in ga obdržali do 1793. Takrat so ga pridobili knezi Auerspergi z gradu
Žužemberk, ki so ga imeli v lasti do konca 2. svetovne vojne.
Dvorec so jeseni 1943 požgali partizani, še prej pa so seveda iz njega odnesli vso dragoceno opremo, po vojni so ga izkoriščali kot kamnolom.
še malo ustvarjanja :)
is anybody there
HUDIČEV TURN
Hudičev turn se je sicer nesreči kakršna je doletela dvor izognil, vendar je nekaj časa služil za stanovanjske potrebe, zaradi katerih je bila stavba precej predelana. Danes, ko so bila že opravljane določena obnovitvena dela, je poslopje prazno in v lasti občine Dolenjske Toplice.
Stavba s tlorisom v obliki štiriperesne deteljice je bila pozidana skupaj z baročno zasnovanim parkom ob koncu 17. stoletja in je bila sočasno tudi poslikana. Služila je kot vrtni paviljon in za zabave, s čimer si je pri okoliškem prebivalstvu prislužila tudi današnje ime. Stavba se danes ponaša predvsem s fresko poslikavo, ki predstavlja portalno in stebriščno arhitekturo ter idealnimi krajinami s parki in vodnjaki, kipi antičnih junakov, strop v pritličju pa krasijo figure puttov. Tako zasnovana slike dopolnjujejo poglede skozi okna v realno pokrajino. Freske so tako kot danes uničene stenske slike v dvorcu pripisane baročnemu slikarju in freskantu Almanachu.
